Umetna inteligenca ni več zgolj orodje, temveč okolje, v katerem živimo. Oblikuje naše odločitve, naše odnose, našo pozornost in našo predstavo o resnici. Ne z nasiljem, temveč z udobjem. Ne z ukazi, temveč z optimizacijo. In prav v tej navidezni neopaznosti se skriva njena največja moč in hkrati največje tveganje.

Avtor, dolgoletni strokovnjak za kibernetsko varnost in umetno inteligenco, v tej knjigi razgrne manj vidno plat tehnološkega napredka: algoritmično manipulacijo družbe, digitalno zasvojenost, erozijo zasebnosti, avtomatizacijo odločanja in postopno izrinjanje človeka iz položaja zadnje instance presoje. Na konkretnih primerih pokaže, kako se umetna inteligenca uporablja v nadzoru,vojnah informacij, ekonomiji, geopolitiki in celo v najintimnejših prostorih človeškega življenja – domu, vzgoji in odnosih. Avtor je prepričan, da prihodnost umetne inteligence ni tehnično vprašanje, temveč vprašanje vrednot.

To ni protitehnološki manifest. Avtor umetno inteligenco razume, uporablja in zagovarja. Prav zato si upa postaviti vprašanja, ki jih večina raje preskoči: Kdo ima nadzor, ko sistemi postanejo hitrejši od človeškega razmisleka? Kaj se zgodi, ko varnost sistema postane pomembnejša od človeške presoje? Ali sploh še imamo stikalo za izklop – ali je to zgolj tolažilni mit?

Knjiga se ne zaključi s katastrofičnimi napovedmi, temveč z razmislekom o odgovornosti, etiki in možnostih drugačne poti. Bralca ne straši, temveč mu vrača nekaj, kar v digitalni dobi vse hitreje izgubljamo: zavestno pozornost, dvom in pravico do lastnega mišljenja.

To je knjiga za tiste, ki nočejo biti zgolj uporabniki umetne inteligence, temveč jo želijo tudi razumeti, soustvarjati in se obenem zavedati njenih nevarnosti.

»Največja nevarnost umetne inteligence ni v njeni sposobnosti razmišljanja namesto človeka, temveč v tem, da človek preneha razmišljati in ji brez premisleka prepusti vsosvojo moč.« (Mitja Pavlič, avtor knjige)

O AVTORJU: www.mitjapavlic.com