Knjiga je razdeljena na štiri tematske dele.

Prvi del (Stiske in upanja neozdravljivo bolnih in umirajočih) daje glas tistim, ki so se znašli na poti, kjer ozdravitev ni več mogoča. Njihove pripovedi razkrivajo preplet telesne bolečine, notranjih bojev, temeljnih potreb, hvaležnosti, bližine in slovesa.

Drugi del (Biti v oporo neozdravljivo bolnim in umirajočim) nagovarja svojce, prijatelje, župnijska občestva in vse, ki spremljajo težko bolne. Govori o moči bližine, o konkretnem sočutju, o tem, kako ostati ob človeku, ko mu ne moremo več pomagati drugače kot z navzočnostjo.

Tretji del (Luč vere ob koncu življenja) odpira duhovno razsežnost spremljanja. V ospredje postavlja vprašanja o Božji navzočnosti, zaupanju, molitvi in zakramentih ter razkriva, kako vera v trpljenju dozori v globlje zaupanje.

Četrti del (Ko se življenje ustavi) spregovori o času po smrti: o pogrebu, žalovanju in postopni preobrazbi bolečine v nov odnos z umrlim in novo življenje po izgubi bližnje osebe.

Prezrti čas je knjiga za vsakogar, ki se skrivnosti življenja in smrti želi približati z več sočutja, spoštovanja in vere. Namenjena je svojcem, spremljevalcem, pastoralnim in zdravstvenim delavcem ter vsem, ki se v bolečini učijo ostajati s težko bolnimi, umirajočimi in žalujočimi, da bodo izkustveno dojeli, da niso sami na svoji poti.

Ali mu lahko zaupamo – ali pa bi se ga morali bati?

Kako je to, da se dobrim ljudem godi slabo in slabim ljudem dobro, združljivo z Božjo pravičnostjo?

Ali obstaja večno življenje? Če obstaja, kako ga lahko dosežem?

Avtor odgovarja na ta in druga vprašanja o Božjem načinu delovanja med pogovorom, ki se odvija na nočnem letu čez Atlantik.