Prolog: Jaz in Marta Kos

1. poglavje: Udba za začetnike

2. poglavje: Marta Kos za začetnike

3. poglavje: Struna – zalezovanje Alojza Lampreta in RDW

4. poglavje: Marta Kos kot TaraBlanka

5. poglavje: Marta Kos pred slovenskimi in evropskimi parlamentarci

Epilog: Pomen razkritja TaraBlanke

V “Prologu” razložim, kako je prišlo do tega, da me je tajni policaj Jože Žakar 31. maja 1988 peljal na zaslišanje na tajno policijo. Zakaj je to vredno pisanja v tej knjigi? Zato, ker je pozneje taisti tajni policaj bral tajna udbovska poročila, kjer nastopa Marta Kos kot registriran vir tajne policije s kodnim imenom Tara, in pozneje kot registrirana sodelavka tajne policije s kodnim imenom Blanka.

V “prvem poglavju” razložim, zgodovino, organizacijo, metode in sredstva delovanja jugoslovanske tajne politične policije, pogovorno, ponarodelo, udomačeno Udbe, in v tem okviru nekatere posebnosti slovenskega dela te tajne policije, še posebej pa njenega regionalnega centra v severnem mestu Slovenj Gradec, kjer so imeli Marto Kos alias vir Udbe Taro na tajni zvezi do marca 1990. Ker je bil takrat ta center ukinjen je zadnje v arhivu Slovenije ohranjeno poročilo Marte Kos alias sedaj že sodelavke Blanke, bilo narejeno aprila 1990 v centru Udbe za mesto Maribor.

V “drugem poglavju” podrobno prikažem šolsko, novinarsko, politično in poslovno pot Marte Kos, vse do njenega nastopa kot komisarke v evropski komisiji. Na tej poti je najbolj zanimiva njena zaposlitev na RDW.

Zanimivo je primerjati, kaj je o tej zaposlitvi v tujini povedala v medijih sama Marta Kos in kaj je o tem precej dolgotrajnem procesu pridobitve te službe obširno poročala Udba. V tem poglavju tudi omenin, kar je sicer že dolgo znano, da ima Marta Kos v nekoč seveda tajni Centralni aktivni evidenci (CAE) ali ponarodelo udba.netu šifro registriranega vira Udbe. Ta evidenca je datirana na leto 1987 in ker evidenc za ostala leta nimamo, je mogoče, da je bila registrirana kot vir že kako leto poprej.

“Tretje poglavje” je najobsežnejše, zato ker sem zanj našel največ udbovske dokumentacije. Tu pišem o tajnem analiziranju radijske postaje v Kolnu Deutsche Welle in v tem okviru o zalezovanju Alojza Lampreta, ki je bil vodja slovenske sekcije tega radia. Njega je Udba od leta 1964 do leta 1990 zalezovala, tudi s pomočjo Mare Kos, pod kodnim imenom Struna. Opisujem tudi delo številnih uslužbencev tega radia, ki so prihajali iz Slovenije in jih je Udba angažirala, pridobila (v udbareku vrbovala), da o tem radiu poročajo. Zakaj sem temu posvetil takšno pozornost? Zato da bi bralci te knjige bolje razumeli prvič, v kakšno okolje je prišla v začetku 90. let prejšnjega stoletja sodelavka Udbe Blanka s pravim imenom Marta Kos in drugič, kako intenzivno je Udba delovala v zahodni Nemčiji oz. v tujini.

V “četrtem poglavju” v celoti citiram vsebino vseh desetih v slovenskem arhivu najdenih tajnih dokumentov v katerih se pojavlja Marta Kos kot vir Udbe oz. nazadnje kot sodelavka Udbe Blanka. Glede na približno 90% uničenje slovenskega udbovskega arhiva lahko sklepam, da je bilo teh dokumentov dejansko narejenih veliko več, ne samo deset, ampak morda sto ali celo več. Vsa ta “desterica” tajnih papirjev je v tej knjigi prvič objavljenih. Za to sem potreboval skoraj 20 let sistematičnega pregledovanja in proučevanja ohranjene udbovske dokumentacije v slovenskem državnem arhivu!

To poglavje zaključim z besedami: “Marta Kos je na tem “evropskem” zaslišanju ob zanikanju sodelovanja z Udbo, o tem jo je vprašal tudi poslanec iz Bolgarije Ilhan Kyuchyuk,dejala: ‘Gre za mojo integriteto in vesela sem, da ste postavili to vprašanje, ker mi daje priložnost, da pred vami vsemi to razčistimo enkrat za vedno’.” Hm, s to knjigo, dragi bralci, ki je sedaj pred vami, se je ta njena “večna” integriteta sesula v prah in pepel!

V “zadnjem poglavju” podrobno pokažem v luči novo objavljenih tajnih dokumentov laži, ki jih je Marta Kos izrekla v medijih in kar je še huje na komisarskih zaslišanjih v slovenskem in evropskem parlamentu.

V “Epilogu” povem, da je z javno razgrnitvijo teh dokumentov preprečeno morebitno izsiljevanje komisarke Marte Kos z njenimi neprijetnim skrivnostmi, ker so one pač, od danes naprej, razkrinkane!

Howgh, govoril sem!

Knjiga obravnava različna vprašanja v zvezi z upanjem, med drugim:

• Zakaj nas tradicionalni pristopi k upanju pogosto razočarajo?

• Kako ohraniti upanje, ko se zdi, da so naše sanje razblinjene?

• Praktični pristopi, ki gradijo odpornost v težkih obdobjih.

• Razlika med zadržanim, zavrnjenim in preusmerjenim upanjem.

• Načini za razvijanje navad, ki zasidrajo naše upanje v vseh okoliščinah.

Pričujoča knjiga bralca na pozitiven način vzpodbudi, da se sooči z razočaranjem, spopade z neizpolnjenimi pričakovanji in ohrani upanje v težkih časih. Avtor spodbuja, da bralec z izvajanjem dnevnih, tedenskih, mesečnih in letnih navad razvije tako imenovane duhovne mišice, potrebne za ohranjanje upanja – ne le za eno sezono, temveč za vse življenje.

Upanje ni le čakanje na boljše dni. Gre za ustvarjanje navad, ki spremenijo naš odnos do Boga in preoblikujejo način, kako se soočamo z vsakim izzivom, ki je pred nami.

Kot učitelj odrešenja Neal Lozano ve, da se mnogi verniki znova spopadajo z istimi področji greha. A zmaga je lahko preprosta – izkoristiti neverjetno moč evangelija. Če se bralci osredotočijo na Jezusa in Njegovo delo, ne pa na zastrašujoče vidike zlih duhov, si lahko bralci ponastavijo miselnost glede svojih duhovnih spopadov – in zmagajo.
Vsebuje praktična učenja, primere iz prakse, kratek opis napačnih delovanj in doktrin ter vprašalnik z vprašanji, ki pomagajo najti korenino težave.

Iz ječe v slavljenje
Knjiga, ki je spremenila življenja milijonov po svetu. Carothers s svojo lastno zgodbo in resničnimi pričevanji pokaže, kako se človek lahko iz najtemnejših trenutkov dvigne v svobodo, ko začne slaviti Boga – ne kljub težavam, ampak sredi njih.
To ni le knjiga o veri, temveč o popolni notranji preobrazbi. Slavljenje postane ključ, ki odpira vrata miru, ozdravljenja in resnične svobode.

Moč slavljenja
Nadaljevanje, ki poglobi razumevanje tega duhovnega načela. Carothers razkrije, zakaj slavljenje deluje in kako deluje v praksi – v molitvi, v odnosih, v vsakdanjih izzivih.
Z zgodbami resničnih ljudi, ki so doživeli čudeže skozi hvaležnost, knjiga prinaša navdih in vero, da Bog res vse obrača v dobro tistim, ki ga ljubijo.

Sporočilo obeh knjig: »Ko se naučiš slaviti Boga v vsem, se tvoja ječa spremeni v prostor čudežev.«
Če si kdaj občutil ujetost, nemoč ali brezizhodnost, te bosta ti dve knjigi, združeni v eno, popeljali na pot svobode.

Ne gre za čustveno tolažbo, temveč za moč resnične vere, ki deluje v praksi.

Umetna inteligenca ni več zgolj orodje, temveč okolje, v katerem živimo. Oblikuje naše odločitve, naše odnose, našo pozornost in našo predstavo o resnici. Ne z nasiljem, temveč z udobjem. Ne z ukazi, temveč z optimizacijo. In prav v tej navidezni neopaznosti se skriva njena največja moč in hkrati največje tveganje.

Avtor, dolgoletni strokovnjak za kibernetsko varnost in umetno inteligenco, v tej knjigi razgrne manj vidno plat tehnološkega napredka: algoritmično manipulacijo družbe, digitalno zasvojenost, erozijo zasebnosti, avtomatizacijo odločanja in postopno izrinjanje človeka iz položaja zadnje instance presoje. Na konkretnih primerih pokaže, kako se umetna inteligenca uporablja v nadzoru,vojnah informacij, ekonomiji, geopolitiki in celo v najintimnejših prostorih človeškega življenja – domu, vzgoji in odnosih. Avtor je prepričan, da prihodnost umetne inteligence ni tehnično vprašanje, temveč vprašanje vrednot.

To ni protitehnološki manifest. Avtor umetno inteligenco razume, uporablja in zagovarja. Prav zato si upa postaviti vprašanja, ki jih večina raje preskoči: Kdo ima nadzor, ko sistemi postanejo hitrejši od človeškega razmisleka? Kaj se zgodi, ko varnost sistema postane pomembnejša od človeške presoje? Ali sploh še imamo stikalo za izklop – ali je to zgolj tolažilni mit?

Knjiga se ne zaključi s katastrofičnimi napovedmi, temveč z razmislekom o odgovornosti, etiki in možnostih drugačne poti. Bralca ne straši, temveč mu vrača nekaj, kar v digitalni dobi vse hitreje izgubljamo: zavestno pozornost, dvom in pravico do lastnega mišljenja.

To je knjiga za tiste, ki nočejo biti zgolj uporabniki umetne inteligence, temveč jo želijo tudi razumeti, soustvarjati in se obenem zavedati njenih nevarnosti.

»Največja nevarnost umetne inteligence ni v njeni sposobnosti razmišljanja namesto človeka, temveč v tem, da človek preneha razmišljati in ji brez premisleka prepusti vsosvojo moč.« (Mitja Pavlič, avtor knjige)

O AVTORJU: www.mitjapavlic.com

Smiljan Mori je znan kot uspešen podjetnik in vizionar. Zgodba »pubeca iz Ožbalta«, ki je postal mednarodno uspešen podjetnik, mentor in ustanovitelj Smart Money Solutions, se bere kot napeta zgodba o drzni viziji in trdem delu. Ko je kot mlad fant iz Koroške pred 30 leti vstopil v svet prodaje zavarovanj, si ni predstavljal, da bo nekoč vodil enega najmočnejših finančno-zavarovalnih ekosistemov v Srednji Evropi. Danes je Smiljan Mori mednarodno uspešen podjetnik, mentor, investitor in govorec, ki je s svojim delom presegel meje Slovenije. Njegova pot je zgodba o pogumu, disciplini in jasni viziji ter o tem, kako lahko vztrajnost spremeni življenje.

“Ne čakaj, da bo življenje lažje. Preberi, kako ostaneš trden tudi v nevihti.”

“Fascinantna knjiga o moškem, ki ljubi svojo družino, kaže pravo vodstveno sposobnost in navdihuje ljudi, da postanejo najboljša verzija sebe.” – ROBIN SHARMA, avtor uspešnic št. 1 na svetu, knjiga

O AVTORJU:

Smiljan Mori je podjetnik, finančni strokovnjak in avtor, ki ga zaznamujeta sistem in disciplina. Od leta 1999 njegova podjetja dosegajo vrhunske rezultate, ustvarila so več kot 93 milijonov evrov prihodkov ter prispevala v zadnji 5 letih več kot 4,5 milijona evrov davkov in prispevkov v Sloveniji. Pomagal je več kot 120.000 družinam do večje finančne varnosti.

Diplomirani pravnik, ki je varno kariero zamenjal za podjetništvo, danes skupaj z ženo Heleno Kodrič Mori vodi 16 podjetij doma in v tujini. Je ustanovitelj Smart Money Solutions, ekosistema, ki povezuje izobraževanje, mentorstvo in prodajne tehnologije. V avtobiografiji Pubec iz Ožbalta razkriva svojo pot iz male vasi do svetovnega uspeha in dokazuje, da uspeh ni naključje, ampak odločitev in vztrajnost.

Knjiga je razdeljena na štiri tematske dele.

Prvi del (Stiske in upanja neozdravljivo bolnih in umirajočih) daje glas tistim, ki so se znašli na poti, kjer ozdravitev ni več mogoča. Njihove pripovedi razkrivajo preplet telesne bolečine, notranjih bojev, temeljnih potreb, hvaležnosti, bližine in slovesa.

Drugi del (Biti v oporo neozdravljivo bolnim in umirajočim) nagovarja svojce, prijatelje, župnijska občestva in vse, ki spremljajo težko bolne. Govori o moči bližine, o konkretnem sočutju, o tem, kako ostati ob človeku, ko mu ne moremo več pomagati drugače kot z navzočnostjo.

Tretji del (Luč vere ob koncu življenja) odpira duhovno razsežnost spremljanja. V ospredje postavlja vprašanja o Božji navzočnosti, zaupanju, molitvi in zakramentih ter razkriva, kako vera v trpljenju dozori v globlje zaupanje.

Četrti del (Ko se življenje ustavi) spregovori o času po smrti: o pogrebu, žalovanju in postopni preobrazbi bolečine v nov odnos z umrlim in novo življenje po izgubi bližnje osebe.

Prezrti čas je knjiga za vsakogar, ki se skrivnosti življenja in smrti želi približati z več sočutja, spoštovanja in vere. Namenjena je svojcem, spremljevalcem, pastoralnim in zdravstvenim delavcem ter vsem, ki se v bolečini učijo ostajati s težko bolnimi, umirajočimi in žalujočimi, da bodo izkustveno dojeli, da niso sami na svoji poti.

Odlomek iz knjige:

Izza zidov samostana so že bučali bobni in električne kitare. Po ulicah okrog njega pa so se sprehajali mladi z dežniki, nekateri z rutkami, nekateri z lesenimi križi okrog vratu. En fant je na hrbtu nosil kitaro. Dve skupinici deklet sta druga drugi kriče stekli v objem …
Globoko sem vdihnila. Tu sem doma.
Zakadila sem se proti glavnemu dvorišču, kolikor sem mogla. Znance, ki sem jih vmes srečala, sem le hitro pozdravila in odhitela naprej.
Takoj za vstopom na samostansko dvorišče, desno, pred velikimi lesenimi vrati, sem obstala in se razgledala. Tu sva bila dogovorjena. A Erazmove svetle grive očitno še ni bilo v Stični.

O avtorici:

Lucija Čakš (1988) je samozaposlena novinarka, pisateljica in recenzentka.
Povedano po domače torej piše knjižne in filmske recenzije, članke in kratke zgodbe za različne tiskane in spletne medije.
Očitno pa piše tudi knjige. Je avtorica priljubljene zbirke skavtskih romanov Svizci (Potem pa Svizci zavijejo … in Potem pa Svizci nasankajo …) ter šmarnic Tukaj sem, Jezus o p. Ivanu Žužku. Svet, drugačen od sanj je njen tretji roman.
Snov zanj je črpala tudi iz svojih animatorskih izkušenj v župniji, pri festivalu Stična mladih,
v tednih duhovnosti Eden in še drugje – pridobljene izkušnje in veščine pa ji niso prišle prav le pri pisanju te zgodbe, temveč tudi na splošno, pri odraslem življenju.

Odzivi bralcev:

Že preko celega dneva jokam ob prebiranju knjige, počutim se, kot bi se kar malo ozdravila moja najstniška jaz. Ta knjiga je tako zelo potrebno branje v tem svetu. Najstnice, ki z Bogom, s skavti, Stično, animatorji stopajo čez zapleteno najstniško odraščanje … Sploh ni besed, da bi povedala, kako zelo sem uživala ob branju, kako zelo blizu se počutim Evi in njenim občutjem, doživljanju … res že nekaj časa nisem tako zelo začutila knjige, vsebine, zgodbe …
(Tea)

Meni osebno je dragocenih milijon enih drobcev, ki so tako spretno vpleteni v zgodbo, v tem, da sem se večkrat na glas zahihitala, da sem na enem mestu celo zajokala, v spominih, uvidih, premikih in procesih, ki jih je sprožila v meni. Še odzvanja in še bo …
(Marinka)

Ful mi je zanimivo kot staršu. Knjiga te res vrže v glavo najstnice. Kar je za starša, ki smo radi pokroviteljski/vse vem/vem kaj je najbolje za moje otroke, res blazno dobra izkušnja. Poleg tega, da te zgodba povleče, je taka case study kaj bi ti naredil, rekel, kaj je in kaj ni. Edin Adrijanovo narečje je naporno.
(Klara)

OMG, lihkar sem prebrala do konca! In me je tale konec čist zadel! Obožujem določene reference (študentska maša!!!), pa tist del z oratorijem. Ful dobra knjiga! Res se hitro in tekoče bere in tok dobra zgodba! Pa res, res mi je všeč vse, kar Eva razmišlja o veri in o Bogu – tko ful je konkretno in iz izkušenj in kar zadane in da za mislit; že zarad tega bom šla sigurno prebrat še enkrat:) Res ti je ratal tko dobro povzet življenje katoliške najstnice in si vključila VSE, kar spada v to. Pač, res, tok super knjiga!!!
(Mateja)

Dinamična, nepredvidljiva, zavita v skrivnost, aktualna. Me je jezila, veselila, pomirila, pobožala, spomnila na marsikaj …
(Jana)

Zgodba se mi zdi zares zanimiva in nasploh mi je všeč, kako je v njo vpletenih toliko stvari iz
življenja povprečnega želimeljčana.
(Manca)

Zelo dobra in zanimiva, nekaj, kar ne prebereš samo enkrat.
(Lina)

Ali mu lahko zaupamo – ali pa bi se ga morali bati?

Kako je to, da se dobrim ljudem godi slabo in slabim ljudem dobro, združljivo z Božjo pravičnostjo?

Ali obstaja večno življenje? Če obstaja, kako ga lahko dosežem?

Avtor odgovarja na ta in druga vprašanja o Božjem načinu delovanja med pogovorom, ki se odvija na nočnem letu čez Atlantik.